top
logo

  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow
  • An Image Slideshow

Domov Dermatitis OKUŽBE KOŽE
OKUŽBE KOŽE

BAKTERIJSKE OKUŽBE:

STAPHYLOCCOCUS  AUREUS
Povzroča gnojna vnetja kože (folikulitis,forunkoloza,absces,impetigo), kirurških ran, opeklin,splošne bolezni pljučnico, sepso, osteomelitis.
Najdemo ga pogosto v nosu zdravih oseb, na koži pa ga najdemo na obrazu prstih in presredku.

V okolje se širi z drgnjenjem, če se dotaknemo mest kjer je prisoten. Iz nosu se širi samo z izcedkom.

Osebe ki ga imajo stalno na koži imen. Okužba nastane ,ko vdre v  poškodovano kožo. Dalj časa se lahko zadrži na rokah bolnišničnega osebja, posteljnini, suhem okolju.

Odporen je proti vplivom okolja in tam preživi več tednov. Od drugih stafilokokov ga ločimo na osnovi izločanja encimov in izkoriščanja določenih snovi. Ima encim koagulazo.

Nekateri izločajo značilne strupe,kot so enterotoksin (zastrupitev s hrano), toksin toksičnega šokovnega sindroma (zastrupitev zaradi okuženih menstrualnih tamponov) in eksfolativni toksin (povzroča kožne spremembe z luščenjem kože)

 

Je gram+, okrogel, negibljiv, ne sporulira, je posamično ali v skupkih, za preiskavo gnojnih okužb je najprimernejši gnoj.

Odbrisek uporabljamo za preiskavo nosu in žrela, prisotnost toksinov določamo po osamitvi bakterije iz kužnine.

 

STAPHYLOCOCCUS EPIDERMIDIS
Je del normalne flore. Izjemoma povzroči okužbe, ampak le pri imunsko neodpornih.
Prisoten je pri mozoljavosti in pri aknah. Je gram+, negibljiv, ne dela spor, okrogel, živi posamično ali v skupini.

STREPTOCCOCUS PYOGENES
Lahko povzroča vnetja kože, kot so celulitis, šen, okužbe ran in opeklin. Hitro se širi v podkožno tkivo in po mezgovnicah v kri. Nekateri sevi izločajo toksin, ki povzroči odmiranje podkožnega tkiva in mišic ter naglo širjenje toksina, kar povzroči smrt. Rod grampozitivnih kokov, povezanih v verige.

VIRUSNE OKUŽBE KOŽE:
Največkrat gre za splošne bolezni, ki se kažejo z izpuščajem na koži.

HERPES SIMPLEX VIRUS

Je kubično someren virus DNK z ovojnico. Ločimo dva tipa glede na gensko sestavo 1,2.
HSV1 povzroča okužbe na koži, sluznici ust in na očesni veznici, ter možganih.
HSV2 pa okužbe spolovil.

Človek se okuži s stikom. Virus vstopa skozi usta, veznico očesa in spolovil. Človek se z njim sreča že med 4. mes. in 2. letom. Na mestu kjer vstopa nastanejo mehurčki z bistro tekočino, iz mehurčkov nastane krasta, prizadete so lokalne bezgavke. Virus vstopi v živčne ganglije kjer se zadržuje brez znakov bolezni, ponovitev sproži nek dejavnik. Navadno se ponovi kjer je vstopil. Za izolacijo uporabimo vsebino mehurčkov, postržek veznice ali likvor. Izoliramo ga v celičnih kulturah, v miših ,dokazujemo ga z elekt. mikroskopom in testom diretktne imunoflouroscence z monoklonskimi protitelesi.

 

POXVIRUS
Povzroča črne koze ali variola. Virus je povzročal smrtno okužbo, pomen se je zmanjšal zaradi iztrebitve leta 1980, takrat se je prenehalo tudi vsesplošno cepljenje in ni več predpisano. Prenašajo se kapljično, z zrakom, s stikom, posredno s perilom, vir okužbe je človek. Bolniki so kužni še preden nastane izpuščaj.

Virus vstopa preko dihal, nato v kri kjer se razmnožuje in nato vstopi skozi kožo, kjer tvori mehurčke in kraste. Bolnik je kužen dokler izpuščaji ne izginejo. Potrebna je stroga osamitev in karantena. Je virus DNK z ovojnico, podoben je drobnim bakterijam, povzroča okvare na koži, ki prizadenejo vse plasti. Je zelo odporen na sušenjein se lahko na sobni temperaturi ohrani več let. Za dokaz preiskujemo vsebine mehurčkov in postržke kožnih in sluznih sprememb. Virus osamimo v celičnih kulturah in horioalantosovi membrani kokošjega plodu. Preiskava je z elektronskim mikroskopom.

 

VIRUS VARICELLA - ZOSTER
Povzroča norice. Je virus DNK z ovojnico. Povzroča akutno  vročinsko bolezen z izpuščajem. Virus se širi s kapljicami iz dihal, z zrakom, s stikom. Za preprečevanje je na razpolago cepivo. Norice so zelo blaga , zelo nalezljiva bolezen. Bolezen povzroči značilen izpuščaj-mehurček napolnjen z bistro tekočino, nato nastanejo kraste. Prizadene kožo in sluznice. Okužimo se praviloma v otroštvu. V živčevju lahko ostane skrit več let ter v odrasli dobi povzroči bolezen v obliki pasavca. Virus osamimo iz mehurčkov in ga zasejemo v celične kulture, oplojenih kokošjih jajc. Preiskava je lahko direktna imunofluorescenčna ali z elektronskim mikroskopom. Pri blagih oblikah se ne dela preiskav.

PAPILOMA VIRUSI
Povzročajo bradavičaste spremembe na koži in sluznicah, pojavljajo se na koži rok, obraza in telesa. Gre za viruse DNK, ki se razmnožujejo v epiteliju in keratinocitih, poznamo jih več kot 50 tipov. Nekateri povzročajo bradavičaste izrastke, ki se prenašajo spolno. Menijo, da nekateri tipi virusa sodelujejo pri razvoju raka na materničnem vratu. Za dokazovanje povzročitelja uporabimo preiskavo tkiva (histološki rez). Metodi za ugotavljanje sta dokaz DNK s hibridizacij in verižna reakcija s polimerazo.

PARVOVIRUSI
Povzročajo vročinske bolezni z rdečkastim, pegastim izpuščajem na koži. Parvovirus B 19 povzroča erythema infectiosum. Najdemo jih povsod po svetu. Zbolijo otroci med 4-10 letom. Okužba poteka prek dihal. Gre za enovijačni DNK virus. Dokazovanje - testi dokazovnja DNK in ELISA test.

VIRUS OŠPIC - Morbillivirus
Povzroča ošpice. Akutno, hudo, nalezljivo bolezen z vročino in izpuščajem na koži. Širijo se epidemično na 2-3 leta. Zbolevnost necepljenih je velika, prenaša se kapljično v hladnih mesecih, je značilna otroška bolezen, cepljenje je obvezno. Je virus RNK z ovojnico, je občutljiv na fizikalna in kemična sredstva. Vstop virusa je skozi dihala, nato v kri in vse organe.
Znaki so vnetje oči, nosu, sluznice ust, kašelj, vročina in nato šele sledijo izpuščaji. Za preiskave vzamemo bris žrela, izpirkov nosnožrelnega prostora, izpirkov očes veznice , kri, kožne spremembe.
Naredimo direktno imunoflourescenco in pogledamo pod mikroskopom v začetku bolezni, ali pregledamo serum če so prisotna protitelesa IgM in IgG.

VIRUS RDEČK
Povzroča jih virus rdečk (rubella), akutno, blago nalezljivo bolezen s spremembami na koži- rahli izpuščaji, pri otrocih in odraslih. Izpuščaj najprej nastane na obrazu, nato po vsem telesu, povečajo se tudi bezgavke na zatilju. Okužba pri nosečnicah lahko povzroči hudo okvaro ploda.

Rdečke so razširjene po celem svetu in se prenašajo kapljični iz dihal. Gre za enovijačni virus RNK z ovojnico, v telo vstopa skozi dihala, nato vdira v kri in s tem v ostale organe. Pri nosečnicah, ki se prvič srečajo  z virusom rdečk pride virus v plod, kjer ovira delitev celic plodu. Okvare, ki nastanejo lahko plod uničijo. Prizadeti so možgani, žile, sluh, vid, kar imenujemo sindrom kongenitalne rubele. Hujše okvare nastanejo, če se mati okuži že v prvih tednih nosečnosti, blage okvare pa, če je plod starejši. Dokazujemo aktivno okužbo s testi na prisotnost specifičnih protiteles

GLIVNE OKUŽBE KOŽE:

GLIVE DERMATOMIKOZE
Glivne okužbe kože in las imenujemo dermatomikoze. Skupna lastnost dermatofitov je, da razkrajajo hitin.

Povzročajo bolezni ljudi in živali, najdemo jih tudi v okolju, od koder se lahko razširijo na ljudi in živali. Najpogostejši povzročitelji dermatomikoz so nitaste glive rodov Trichophytan, Microsporum in Epidermaphytan.

Okužbe kože in nohtov povzročajo tudi kvasovke, predvsem Candida albicans. Spremembe, ki jo povzročajo glive imenujemo tinea (na glavi,lasišču,bradi,telesu,rokah,nogah,nohtih). Za lab.potrditev povzročitelja odvzamemo postržke kožnih sprememb, nohtov in lase in jih pregledujemo z uporabo 10% luga pod mikroskopom, lahko jo zasejemo na gojišča za osamitev gliv.

PARAZITSKE ŽIVALI KOŽE:

GARJE(scabies)

So neprijetna bolezen, nastane, ko se srbec zarije v kožo med prsti, pazduho, dimlje, pod prsi. Samica odlaga jajčeca v rovčke v koži, to močno srbi, kar  povzroča praskanje in se lahko okužimo še z bakterijami kar povzroča vnetje. Prenaša se z dotikom, posredno s perilom, posteljnino. So zelo kužne, higiena je na prvem mestu. Obolele zdravimo z ustreznimi zdravili. Diagnosticiramo jih mikroskopsko z pregledom ostružkov prizadete kože.

UŠI
Ušivost je naselitev uši na lasišču, poraščenih delih telesa in na obleki. Poznamo oblačilno, naglavno in sramno uš. Samica jajčeca pritrdi na lasišče, na vlakna obleke ali dlake. Iz gnide se razvije odrasla uš. Razmnožuje se pri 35-37 ‘C

Človek se inficira pri tesnem stiku. Pri povišani temperaturi ga uši zapustijo. Preganjamo jih z insekticidi

 

 

 

 

 

Izdelki

€180.00




€25.00




€107.00


€34.00


€24.00





bottom