ALERGIJA NA PRŠICO

najbolj razširjena, najlažje obvladljiva

Pršice so mikroorganizmi podobni pajkom velikosti 0,2 - 0,3 mm, kateri povzročajo alergijo preko encimov, ki jih vsebujejo iztrebki le teh (alergeni). Živijo v vzmetnicah, blazinah, odejah (80% alergenov hišne pršice izhaja iz prahu ležišča), precej jih najdemo tudi v preprogah, foteljih in ostalih predmetih izdelanih iz tekstila.

Pršice zasedajo ležišče, idealno okolje za njihov razvoj.
1. Obilo hrane ( Pršica se hrani predvsem z mikroskopskimi luskami naše kože), katera noč za nočjo zaradi deskvaminacije kože preide na ležišče.
2. Stalna temperatura okoli 20°C , visoka relativna vlažnost ( od 60% do 80% ), so optimalni pogoji za razvoj. Zagotavlja jih naše telo z  toploto in transpiracijo.

NEGATIVNI DEJAVNIKI >> Najbolj pomembna alergija v našem okolju, zaradi razširjenosti ( v sodobnih stanovanjskih objektih so idealne klimatske razmere za razvoj pršice), kakor tudi zaradi  alergenosti pršice.

Dokazano je:

1. Preobčutljivost-senzibilnost na alergen pršice predstavlja glavni rizičen dejavnik za razvoj astme.

2. Alergeni pršice, ustvarijo mikroskopske pore v mikozi dihalnega trakta in s tem omogočijo prehod drugih alergenov ( živali, rastlin, itd..) ter tako olajšajo razvoj novih alergij, katere poslabšajo klinično sliko pacienta.

POZITIVNI DEJAVNIKI >> Je alergija, ki jo lahko obvladamo z malimi preprostimi posegi ambientalne profilakse.
Ubraniti se pršice je preprosto, ker se alergen ne nahaja v zraku, ampak v vzmetnici, blazini, odeji. Klinične raziskave dokazujejo, da preobleka teh okolji z prevlekami proti-pršici omogoča zmanjšanje ekspozicije na alergene od 100 do 1000 X v obdobju enega meseca.

PREVENTIVA

>>1. Primarna preventiva naj deluje na področju izogiba senzibilnosti in s tem povezanem razvoju alergije. Zdravniki priporočajo uporabo prevlek proti-prašici že pri novorojenčku, posebej če v družini že so primeri alergije ( Pri otrocih alergičnih staršev je 75 % verjetnost razvoja alergije ; 50 % verjetnost je pri otrocih, katerih eden od staršev ima alergijo ; in 30 - 40 % če alergija prizadene brata, sestro ali sorodnika.
Novejše raziskave dokazujejo, da se senzibilnost na alergene pojavi že pri zarodku in sugerirajo, da se z preventiva že prične pri noseči mater.
>>2. Sekundarna preventiva je priporočilo, da se z ambientalno profilakso prične že pri novorojenčku, saj uporaba anti-alergo prevlek, zmanjšuje možnost nastanka alergij na pršico in astme pri otrocih z atopičnim dermatitisom, kateri imajo 50 % možnost, da postanejo alergiki na pršico v naslednjih letih.

>>3.Tercijalna preventiva vključuje osebe, ki so že alergične na alergen pršice in jim to predstavlja primarno terapevtsko mero. Ambientalna profilaksa ni samo začetek možnega zdravljenja ( farmakološkega, imunoterapije), ampak predstavlja sama pomembno interventno terapijo (preprečuje progresivni razvoj bolezni), zmanjšuje stopnjo senzibilnosti in privede do zmanjšanja simptomatike v zelo kratkem času.

ZNANSTVENE RAZISKAVE DOKAZUJEJO DA JE NEPOTREBNO

1. Nakup nove vzmetnice , ker se pršica hišnega prahu vgnezdi v roku enega meseca.
2. Zamenjava navadne vzmetnice z vzmetnico iz lateksa ali peneče gume, ker se pršica vgnezdi v vse vzmetnice, nobena ni izvzeta.
3. Zamenjava pernate ali volnene blazine z sintetično , saj se v tej prav tako razmnoži.
4. Uporaba sesalcev na vzmetnici, tudi najmočnejši sesalci ne morejo izsesati žive pršice.
5. Uporaba akaricidov na vzmetnicah, blazinah, sedežnih garniturah , ker le ti delujejo površinsko in ne prodrejo v globino.

NASVETI

Kako zmanjšati izpostavljenost alergenom pršice

BISTVENI POSEGI

1>>Preobleči vzmetnice in blazine z prevlekami proti-pršici, katere zagotavljajo neprehodnost alergenom . To je osnovno pravilo pri proti-pršični preventivi in mora imeti prioritetni značaj; neupoštevanje tega navodila so vsi nadaljnji postopki neučinkoviti.
Prevleke morajo v celoti zapreti vzmetnico in blazino. Tedensko se prevleke brišejo z vlažno krpo. Operemo jih vsakih 6 mesecev, oziroma po potrebi.

Prevleke morajo biti nameščene na ležišču daljše obdobje, dokazano je, da po 20 tedenski namestitvi preživi manj kot 1 % pršic.
Uporabljati prevleke, ki so neprehodne za alergene omogočajo pa prehod vodnih hlapov / potu in zraka.

Ne obstajajo blazine in vzmetnice proti-pršici, zato morajo biti vse blazine in vzmetnice zaščitene.
Priporoča se uporaba zračnih postelj z letvami, katere z lahkoto čistimo. V kolikor se v prostoru nahaja več ležišč, priporočamo zaščito tudi preostalih. Enako velja, če otrok spi v sobi z starši.

2>> Visoko koncentracija pršic se nahaja v pernicah in odejah ( kemično čiščenje ne odstrani pršice).
V primeru, da pranje na temperaturi nad 55 oC ni možno je priporočljiva uporaba prevlek.
Posteljno perilo peremo tedensko na 60 oC.

DODATNI NASVETI

Preproge in itisoni morajo biti odstranjeni, ker odstranitev pršic iz njih je težavna naloga. Priporočamo, tedensko uporabo sesalcev z HEPA filtri visoke učinkovitosti. Ne uporabljati sesalcev brez takega filtra, ker alergene, ki so bili na tleh samo razpršimo po zraku. Para 100o C deloma odstrani pršice in alergene, nastopi pa nova težava, prekomerna vlaga v prostoru in z njo povezana rast gob, plesni in pršic. Uporaba akaricidov na preprogah je le delna rešitev, ki pa ni dovolj klinično dokumentirana.

Pohištvo v spalnici naj se čisti z vlažno krpo, izogniti se zbiralcem prahu. Zavese naj bodo pralne. Plišaste igrače operemo na 60 oC ali pa jih zamrznemo in nato operemo v hladni vodi. Oblačila naj bodo zaprta v omari.

Sedežne garniture naj bodo iz usnja, alkantare ali materialov na katerih ni možnosti razvoja pršice.

Relativna vlažnost zraka v prostoru naj bo pod 50 %, vlažnost kontroliramo z termometri-higrometri. V kolikor to ne moremo doseči v celotnem stanovanju, poizkusite vsaj v spalnici. Nekaj nasvetov : 1. Izogibat se uporabe vlažilcev zraka in parnih sesalcev. 2. Prezračevati stanovanje ( 5 minut prezračevanja zmanjša R.V. za 15 %, ne da bi se zmanjšala temperatura v prostoru.

Prosto alergene v zraku odstranjujemo z čistilci zraka.

NE KADITI! Cigaretni dim predstavlja vir onesnaženja, ki je bistveno bolj škodljiv od industrijskega ali avtomobilističnega. Zakajen prostor je do 6X bolj onesnažen, kakor najbolj prometna cesta.